3,8 od 5- 3.00 Ocena skupnosti
- dva Ocenil album
- 1. Dala je 5/5
V zadnjih nekaj letih si je YFN Lucci pridno prizadeval, da bi na rap sceni v Atlanti vzgojil močno bazo oboževalcev in od takrat prodrl v svet običajnega hip hopa. Skozi single, kot sta Key To The Streets Migos in PnB Rock - Everyday We Lit, predstavnik ATL končno zapusti svoj prvi album z naslovom Ray Ray iz Summerhilla izdaja z 19 skladbami z zvezdniško zasedbo s funkcijami, med katerimi so T.I, Offset, Wale, Dreezy in Meek Mill.
Ton projekta je postavljen že od prve pesmi z instrumentalno penečo instrumentalno iskrivo na Go Crazy, na katero vpliva jazz, postavlja ton celotnemu projektu, ko Lucci jamra: Ja, sovražili so me, ljubili so me, lagali so ... Ja končano videl sranje v igri, za katero sem bil slep.
Čeprav obstaja nekaj plošč, ki so polne hvalisavih posnetkov, kot je Boss Life (s polovičnim kontroverznim prispevkom Offseta), je velika večina albuma napolnjena z introspektivnimi skladbami, ki na avdio platnu slikajo njegovo življenjsko zgodbo.
Lucci najbolje blesti pri ploščah, kot so Sanje in moj čas, ki jih je produciral Zaytoven, kjer s svojo zgodbo spodbuja tiste, ki so v podobnih situacijah, v katerih je prišel. Veteran juggernauts T.I oziroma Meek Mill krepita paleto na Keep Your Head Up in Street Kings ter dodajata nove perspektive pripovedi od spodaj do vrha albuma.
V dobi pretočnega predvajanja umetniki nadaljujejo z daljšimi projekti, saj so koristni za prodajo, ne pa nujno tudi njihovi splošni kakovosti. Luccija lahko dodamo na seznam umetnikov, ki postanejo žrtev tega. Z 19 skladbami je Luccijev prvenec na peščici plošč zgolj za pitanje. Med tremi vmesnimi vložki in odveč Ko me več ne bo, bi projekt zagotovo lahko bil nekoliko vitkejši.
Kljub dolgotrajnosti filma Ray Ray iz Summerhilla je ustrezno imenovan LP, ki je močan uvod za potencialne in obstoječe navijače.
